V tem članku
- Počasni tok Adagia v 2. stavku
- Poskusite zapeti prvo poved
- Mesta za vdih zvenijo kot ločila
- Med solistovim vdihom orkester nadaljuje poved
- Slovnica diha ostaja tako pri basetnem kot pri običajnem klarinetu
- Najpreprostejši trenutek za razumevanje glasbe s telesom
- Štiri vprašanja o poslušanju diha klarineta
Kratek odgovor
2. stavek Mozartovega Koncerta za klarinet K.622 je Adagio, v katerem solo klarinet nad tihim orkestrom začne dolgo melodijo. Občutek dolge, povezane melodije ne nastane zato, ker izvajalec ne bi dihal, temveč ker so kratki vdihi in odgovori orkestra naravno vključeni v poved. Najprej poskusite izdihovati skupaj s klarinetom, nato pa prisluhnite, ali si izvajalec vzame dih tam, kjer zmanjka zraka, ali tam, kjer se skleneta harmonija in glasbena poved.
Trije koraki do prepoznavanja diha v dolgi melodiji
- 2. stavek K.622 je Adagio, ki ga vsebujejo tako rekonstruirana različica za basetni klarinet kot tradicionalna različica.
- Najnaravnejše mesto za vdih pri pihalu ni vsaka prekinitev tona, temveč točka, na kateri se harmonija in glasbena poved za trenutek skleneta.
- Ko solist diha, orkester nadaljuje isto razpoloženje, zato poslušalec melodijo občuti kot neprekinjen tok.
Podrobneje
Počasni tok Adagia v 2. stavku
K.622 sestavljajo trije stavki: Allegro, Adagio in Rondo. 2. stavek, Adagio, se izvaja tako v rekonstruirani različici za basetni klarinet kot v tradicionalni različici za klarinet.
Med hitrim 1. in živahnim 3. stavkom 2. stavek razširi občutek časa. Virtuoznost ni izginila; v ospredje stopijo manjši gibi, kot so začetek in konec tona, dih ter ravnovesje z orkestrom.
Poskusite zapeti prvo poved
Prve melodije klarineta vam ni treba natančno ponoviti z glasom. Ob glasbi počasi izdihujte in začutite, kje bi želeli naravno znova vdihniti. Dih lastnega telesa je najbolj neposredno orodje za razumevanje dolžine fraze.
Trenutek, ko začne zmanjkovati zraka, pa ni vedno tudi glasbeno dobro mesto za vdih. Izvajalec vnaprej odmeri količino vdiha in hitrost izdiha, da linijo ohrani do začasnega sklepa harmonije ali začetka naslednje povedi. Dolga melodija izvira iz načrtovane smeri, ne iz razkazovanja pljučne zmogljivosti.
Mesta za vdih zvenijo kot ločila
Tako kot imata vejica in pika v govoru različni vlogi, imajo različne naloge tudi premori v glasbi. Če se po kratkem premoru nadaljuje ista misel, je ta bliže vejici; če se harmonija umiri in odgovori orkester, se zdi, da se je poved sklenila. Če vse tišine slišimo enako, spregledamo slovnico dolge melodije.
Prisluhnite, kam se takoj po koncu tona klarineta premakneta bas in godala. Nestabilna harmonija kliče po nadaljevanju, stabilna pa odpre dovolj prostora za vdih. Tako mesta za dih ne iščemo le v melodiji, temveč tudi v spremljavi.
Med solistovim vdihom orkester nadaljuje poved
Ko klarinet počiva, glasba ne ostane prazna. Godala in pihala se na kratko odzovejo, ohranijo značaj prejšnje melodije ali pripravijo naslednjo poved. Čeprav zvok solista za trenutek utihne, poslušalec začuti, da se isti pogovor nadaljuje.
Odgovorov orkestra ne skrčite v eno samo oznako »spremljava«, temveč poslušajte, kateri instrument prevzame zadnji ton klarineta. Bolj naravno ko se povežeta solo in ansambel, bolj dih zveni kot menjava vlog in ne kot prekinitev.
Slovnica diha ostaja tako pri basetnem kot pri običajnem klarinetu
Koncert poznamo v rekonstruirani različici za basetni klarinet in tradicionalni različici za klarinet. Nekatere lege in razporeditev melodije v 2. stavku se lahko med različicama razlikujejo, vendar velike povedi Adagia in dialog z orkestrom slišimo v obeh.
Pred iskanjem razlik med različicama je koristno spoznati dihanje v eni izvedbi. Ko nato isti odlomek poslušate z drugim instrumentom in izvajalcem, lahko poleg obsega nizkih tonov primerjate tudi dolžino diha, način sklepanja povedi in odnos do orkestra.
Najpreprostejši trenutek za razumevanje glasbe s telesom
Tudi brez poznavanja izrazov, kot sta fraza in kadenca, vsi poznamo izkušnjo izdiha in ponovnega vdiha. Če Mozartovo dolgo melodijo povežemo z dihanjem telesa, se zgradba klasične glasbe ne zdi več abstraktna analiza, temveč resnično minevanje časa.
V Mahina Vegan Table predvajamo klasično glasbo. Te zgodbe pripovedujemo zato, da boste ob naslednjem srečanju s K.622 lahko prepoznali trenutek, ko klarinet diha in orkester prevzame misel.
Štiri vprašanja o poslušanju diha klarineta
- Koliko stavkov ima Mozartov Koncert za klarinet?
- Tri: Allegro, Adagio in Rondo.
- Kakšna je oznaka tempa v 2. stavku?
- Adagio. V počasnem tempu se izmenjujejo solistična melodija in kratki odgovori orkestra.
- Kje izvajalec diha?
- Natančna mesta se lahko razlikujejo glede na izvajalca, različico in interpretacijo. Za vdih so navadno primerne točke, kjer se skleneta harmonija in poved ali kjer glasbo naravno prevzame orkester.
- Je za dolge melodije nujno krožno dihanje?
- Za razumevanje dolgih povedi tega stavka ni treba predpostaviti krožnega dihanja. Dolg tok je mogoče ustvariti z načrtovanimi vdihi, nadzorom zraka in odgovori orkestra.
Spoznajte prostor Mahina Vegan Table in preverite aktualne informacije za obisk.
Oglejte si informacije za obisk Mahina Vegan Table
