V tem članku
- Pomembnejši od zunanje dolžine so toni, ki jih glasbilo lahko doseže
- Zakaj je bila rekonstrukcija potrebna?
- Basetni klarinet, ki ga je izbrala Sabine Meyer
- Najlažji način, da nizke tone res najdete
- V 2. stavku najprej slišimo dih, šele nato register
- Ko se ista skladba znova odpre z drugim glasbilom
- Ob prvem srečanju z basetnim klarinetom
Kratek odgovor
Sabine Meyer je Mozartov Koncert za klarinet K.622 posnela z basetnim klarinetom, katerega register sega niže od običajnega klarineta v A. Izvajata se tako rekonstruirana različica za basetni klarinet kot tradicionalna klarinetna različica; v rekonstrukciji se melodija nadaljuje do nižjih tonov. Razlika ni v tem, da bi bila ena barva zvoka boljša, temveč v razponu, skozi katerega lahko melodija v eni potezi steče od zgoraj navzdol.
Tri izhodišča za poslušanje nizkih tonov
- Pri K.622 se preučujeta in izvajata rekonstruirana različica za basetni klarinet ter tradicionalna različica za navadni klarinet.
- Razširjeni nizki register basetnega klarineta omogoči, da se konec melodije nadaljuje navzdol, ne da bi ga prestavili navzgor.
- Na posnetku Sabine Meyer lahko prisluhnete barvi in dihu v trenutkih hitrega prehajanja med visokimi in nizkimi toni.
Podrobneje
Pomembnejši od zunanje dolžine so toni, ki jih glasbilo lahko doseže
Basetni klarinet ima daljšo cev od običajnega klarineta in dodatne zaklopke za nižje tone. Kljub podobnemu imenu ni isto glasbilo kot basetni rog. Pri poslušanju K.622 ni ključno pomnjenje razvrstitve glasbil, temveč dejstvo, da se melodija lahko spusti niže, kot pričakujemo.
Nizki toni niso le učinek »temnejše« barve. Ko se stavek, začet v višini, brez spremembe smeri nadaljuje navzdol, se spremeni sama slovnica melodije. Nastane širina, kot bi ena oseba isti stavek govorila izmenično z visokim in nizkim glasom.
Zakaj je bila rekonstrukcija potrebna?
Mozartova avtografska partitura se ni ohranila, zato je bila različica za basetni klarinet rekonstruirana na podlagi zgodnjih tiskov, ohranjene skice K.621b, zgradbe glasbila in podobnosti melodij. Rekonstruirana različica za basetni klarinet in tradicionalna različica sta objavljeni kot ločeni partituri.
Zato je natančneje govoriti o različici, ki na podlagi ohranjenih dokazov najprepričljiveje rekonstruira nizki register, ne pa trditi, da smo »popolnoma obnovili izvirnik«. Tudi tradicionalna različica ima dolgo izvajalsko zgodovino; obe ponujata različni interpretaciji.
Basetni klarinet, ki ga je izbrala Sabine Meyer
Sabine Meyer je koncert izvedla z basetnim klarinetom, ki ima nižji razširjeni register. Spremljala jo je Staatskapelle Dresden, dirigiral pa Hans Vonk.
Pri poslušanju Meyer ne poskušajte označiti vsakega nizkega tona. Najprej prisluhnite, kako gladko prehaja med visokim in nizkim registrom. Nato isti odlomek primerjajte z različico za običajni klarinet, da presodite, kako širši register basetnega klarineta spremeni smer melodije.
Najlažji način, da nizke tone res najdete
V 1. stavku poiščite frazo, v kateri se solist po hitrem gibanju nenadoma usede v nižino. Odlomek, ki je v tradicionalni različici zaradi obsega glasbila prestavljen navzgor, v rekonstrukciji ohrani smer navzdol. Razliko najjasneje slišite, če kratka odlomka obeh različic poslušate izmenično.
Tudi v rondoju 3. stavka se med vračanjem svetle teme pojavijo odlomki, v katerih solist široko prehaja med visokimi in nizkimi toni. Namesto težkega poudarjanja samo nizkih tonov prisluhnite, ali sta zgornji in spodnji register povezana v isti dih; tako bolje občutite široki razpon glasbila.
V 2. stavku najprej slišimo dih, šele nato register
2. stavek K.622 je Adagio in je vključen tako v rekonstruirano kot tradicionalno različico. V počasnem stavku je namesto presenečenja nizkih tonov v središču dolga melodija in počitek na koncu fraze.
Ko klarinet pove frazo, mu orkester kratko odgovori. Če sledite mestom diha, slišite, da zvok glasbila ne vznikne in izgine nenadoma, temveč ga povezuje tok zraka. Nizki toni basetnega klarineta zvenijo najnaravneje, ko so postavljeni v ta dolgi dih.
Ko se ista skladba znova odpre z drugim glasbilom
Zgodba o različicah in glasbilih ni ovira, ki bi oteževala klasiko, temveč razlog za ponovno poslušanje znane skladbe. Lahko imate radi različico za običajni klarinet ali pa vam bolj ustrezajo nizke melodije basetnega klarineta. Pomemben je užitek ob preverjanju dejanske zvočne razlike.
Tudi klasične zgodbe Mahina Vegan Table namesto predpisovanja pravilnega odgovora puščajo vprašanje za naslednje poslušanje. Skupaj bomo iskali nove razlike v znanih delih, kakršen je trenutek, ko en nizki ton spremeni težo in smer celotne melodije.
Ob prvem srečanju z basetnim klarinetom
- Ali sta basetni klarinet in basetni rog isto glasbilo?
- Ne. Oba sta povezana z nižjim registrom, vendar se razlikujeta po zgradbi, uglasitvi in načinu uporabe.
- Ali se je ohranila Mozartova avtografska partitura koncerta?
- Celotna avtografska partitura K.622 se ni ohranila. Današnja rekonstrukcija temelji na zgodnjih virih in sorodni skici.
- Ali je različica za običajni klarinet napačna?
- Ne. Tradicionalna različica se izvaja že dolgo, danes pa zveni vzporedno z rekonstruirano.
- Kako najlažje slišim razliko?
- Zaporedoma poslušajte isti odlomek istega stavka v različici za običajni in basetni klarinet ter primerjajte, ali se konec melodije prestavi navzgor ali se še naprej spušča.
Preverite aktualni prostor in informacije za obisk Mahina Vegan Table.
Oglejte si informacije za obisk Mahina Vegan Table
