V tem članku
  1. Mozartove note in norveške ljudske pesmi
  2. Ibsenovo naročilo in gledališke predelave
  3. Peerovo bahanje in plasti čebule
  4. Glasba za afriško jutro
  5. Satira in ponavljanje v dvorani gorskega kralja
  6. Suiti z drugačnim zaporedjem od drame
  7. Glasba pri Mahini

Kratek odgovor

Griegovo Jutranje razpoloženje izvira iz scenske glasbe za Ibsenovo dramo Peer Gynt. Naročilo je dobil leta 1874, glasbo pa napisal in popravljal za gledališko izvedbo. Pozneje je izbrane dele znova uredil v orkestrski suiti. Izvirno okolje glasbe svetlega jutra je Afrika. V drami Peer zapusti Norveško, potuje po različnih deželah in se predstavlja kot različne osebe.

Podrobneje

Mozartove note in norveške ljudske pesmi

Grieg je Mozarta spoznaval že v otroštvu ob materinem igranju in poučevanju. Poznejši spomini na srečanje z Mozartom segajo do teh učnih let. Ko je na leipziškem konservatoriju dobil nalogo napisati godalni kvartet, je študiral Mozartove in Beethovnove kvartete. Po diplomi je v Bergnu Mozartov klavirski trio igral z bratom Johnom, violončelistom, in violinistom Olejem Bullom. Že pred skladanjem iz norveške glasbe je torej študiral in izvajal dela drugih držav.

Norveški glasbenik Ole Bull z violino.
Norveški glasbenik Ole Bull z violino.

Humoreske, opus 6, je posvetil Rikardu Nordraaku, Petindvajset norveških ljudskih pesmi in plesov, opus 17, pa Oleju Bullu. Posvetila zbirk in naslovi skladb kažejo zanimanje za kolege in ljudsko glasbo. Opus 17 vključuje poročno melodijo, ples halling in klicanje živine. Glasbo, ki so jo ljudje uporabljali za različna opravila, je zbral za klavir. Naslovi ohranjajo namene pesmi in vrste plesov, posvetila pa imena kolegov, s katerimi je delil glasbo.

Poročni sprevod v Hardangerju na sliki Tidemanda in Gudeja iz leta 1848.
Poročni sprevod v Hardangerju na sliki Tidemanda in Gudeja iz leta 1848.

Olea Crøger je norveške ljudske pesmi poslušala in zapisovala. Landstad in Lindeman sta zbrane melodije izdala, vplivale pa so tudi na Griega. Zbirateljica je petje prenesla v note, založniki pa so ga s tiskom posredovali drugim glasbenikom. Ni potrjeno, ali je Grieg poznal tudi Crøgerjino vlogo pri zbiranju pesmi, ki jih je prejel. Pred njegovo klavirsko uporabo sta obstajala petje vaščanov in delo zbirateljice, ki ga je zapisala.

Ibsenovo naročilo in gledališke predelave

Januarja 1874 je Ibsen Griega prosil za glasbo k odrski izvedbi Peer Gynta. Ob vsebini drame je moral upoštevati tudi možnosti orkestra in pevcev. Med skladanjem je bilo težavno glasbo prilagoditi ljudem, ki bodo dejansko nastopili. Za razliko od samostojnega orkestrskega dela je pripravljal glasbo ob govorjenju in gibanju igralcev ter petje glede na potek drame. Scensko glasbo so prvič izvedli leta 1876. Od naročila do premiere je minilo več let.

Henrik Ibsen na sliki Christiana Krohga iz leta 1895.
Henrik Ibsen na sliki Christiana Krohga iz leta 1895.

Za poznejše predstave je delo popravljal. Note za københavnsko izvedbo iz leta 1886 so postale pomembna podlaga pri urejanju zbranih del. Ohranila jih je danska Kraljeva knjižnica. Muzikologa Rune Andersen in Finn Benestad sta gradiva scenske glasbe raziskovala od leta 1983. Primerjala sta note različnih predstav ter Griegove popravke in dodatke. Pri Peer Gyntu se delo torej ni končalo z notami za prvo predstavo; ohranjena so tudi gradiva poznejših priprav.

Peerovo bahanje in plasti čebule

Ibsenov Peer na poroki odpelje nevesto Ingrid, nato jo zapusti. Ne ostane niti ob Solveig, ki ga sprejme, temveč spet odide. Srečuje trole in potuje daleč ter vsakič izbere vlogo v svojo korist. Zamišlja si veličino, ne izpolnjuje pa obljub drugim. Ob nadaljevanju pustolovščin vse težje razloži razlog prvega odhoda in lastna dejanja. Ibsen v isti drami obravnava njegovo bahanje, vedenje in ljudi, ki jih zapušča.

Ostareli Peer lušči čebulo plast za plastjo in se spominja prevzetih vlog. Vsaki plasti pripiše podobo sebe kot cesarja in druge obraze, vendar na koncu ne najde jedra. Govori o številnih vlogah, po njihovem odstranjevanju pa ne ostane jaz, ki bi ga znal razložiti. Ibsen vprašanje obravnava tako, da pustolovski bahač lušči čebulo v roki. Ko Peer zavrže posamezna imena, ki si jih je dajal, ostaja še ena plast.

Blizu konca mu ulivalec gumbov pove, da ga bo stalil in pomešal z drugim gradivom. Tako kot slabo narejen gumb znova stalijo, očita tudi Peeru, da ni opravil svojega deleža. Peer mora najti razlog za ohranitev sebe. Pri čebuli se je spraševal o jedru pod vlogami, pred ulivalcem pa mora pojasniti svoje življenje. Drama s čebulo in gumbom znova preverja pustolovščine, s katerimi se je hvalil.

Glasba za afriško jutro

Jutranje razpoloženje so uporabljali v afriškem okolju četrtega akta. Grieg je prvo glasno mesto povezal s soncem, ki posije skozi oblake. Skladateljev opis je ohranjen skupaj z okoljem drame. Čeprav ga je napisal Norvežan, je v Ibsenovi drami služilo afriškemu jutru. Samostojni orkestrski naslov ohranja samo jutro, scenska glasba pa se izvaja glede na Peerov kraj in potek četrtega akta.

Za Jutranjim razpoloženjem sledijo Tat in prekupčevalec, Arabski ples in Anitrin ples. Z jutranjo glasbo se Peerovo potovanje ne konča. Srečuje nove osebe in se odloča v svojo korist. Grieg je temu poteku namenil različne skladbe. Pri suiti je njihov vrstni red spremenil, v scenski glasbi pa jutru sledijo druge osebe in plesi. Glasba mirnega jutra in Peerovih naslednjih dejanj je bila namenjena isti gledališki predstavi.

Satira in ponavljanje v dvorani gorskega kralja

Griegov opis V dvorani gorskega kralja je presenetljivo oster. V pismu Frantzu Beyerju je z odporom opisal pretirano norveškost in samozadostnost ter upal, da bo satira razvidna. Povezal je ljudske elemente in satiro, ki jo je želel izraziti. Glasbe na ljudski podlagi ni opisal kot brezpogojno hvalo domače države. Sam je pojasnil, da je v glasbo trolov nameraval vključiti pretiravanje in satiro.

Peer Gynt v dvorani gorskega kralja na Kittelsenovi sliki iz leta 1913.
Peer Gynt v dvorani gorskega kralja na Kittelsenovi sliki iz leta 1913.

Ritem lahko povežemo tudi z norveškim hallingom, hitrim solo plesom mladih moških na porokah in praznikih z akrobatskimi gibi. Temo v nizkem registru začnejo violončela, kontrabasi in fagoti. Z dodajanjem instrumentov naraščata glasnost in hitrost. Vsako ponovitev kratke teme spremljata drugačna zasedba in glasnost. Z večkratno uporabo iste melodije je Grieg glasbeno prikazal položaj, ko troli obkrožijo Peera.

Suiti z drugačnim zaporedjem od drame

Iz scenske glasbe je izbral dve orkestrski suiti. Namesto dramskemu zaporedju je sledil glasbeno zadovoljivemu koncertnemu vrstnemu redu. Prva suita povezuje Jutranje razpoloženje, Åsejino smrt, Anitrin ples in V dvorani gorskega kralja. V eni suiti je združil glasbo različnih časov in krajev drame. Pri pripravi samostojne koncertne izvedbe je spremenil tudi zaporedje dramskih dogodkov.

Mahinina seznama za kosilo in večerjo navajata Jutranje razpoloženje z imenom Nevilla Marrinerja. Gre za odlomek prve skladbe prve suite. Njena zadnja skladba je V dvorani gorskega kralja s ponavljanjem nizke teme pri različnih instrumentih. Prva je služila jutru, zadnja pa skupini trolov. Mednju je postavil Åsejino smrt in Anitrin ples. Iz glasbe Ibsenove drame je tako izbral štiri značajsko različne skladbe in jim določil koncertno zaporedje.

Glasba pri Mahini

Mahinina glasba za kosilo in večerjo vključuje Jutranje razpoloženje pod vodstvom Nevilla Marrinerja. Ko zaslišite znano začetno melodijo, lahko ob mizi spregovorite o Peer Gyntovih pustolovščinah, ki jih je nekoč spremljala.