V tem članku
Kratek odgovor
Osemnajsta variacija Rahmaninovove Rapsodije na Paganinijevo temo nastane z obratom melodije izvirne violinske skladbe. Naraščajoči toni se spuščajo, padajoči pa dvigajo, molova tema postane durovska pesem. Mahinina seznama za kosilo in večerjo vsebujeta izvedbo Cécile Ousset. V znani melodiji izmed štiriindvajsetih variacij najprej poje klavir, nato jo prevzamejo godala.
Podrobneje
Tema iz violinskega kaprica
Paganinijev štiriindvajseti kapric za solo violino sestavljajo a-molova tema in enajst variacij. Na začetku kratke teme so štiri hitre šestnajstinke. Rahmaninov je iz zadnjega kaprica temo prenesel v štiriindvajset variacij za klavir in orkester. Mahinina seznama vključujeta tudi izvirni štiriindvajseti kapric Salvatoreja Accarda. Isti motiv torej povezuje solo violino in rapsodijo za klavir z orkestrom.
Pred Rahmaninovom so Paganinijevo glasbo predelovali Schumann, Liszt in Brahms. Toni za spretnost enega violinista so postali gradivo skladateljev za klavirjem. Rahmaninov je kratki uvod in štiriindvajset variacij povezal v neprekinjeno delo. V tej pozni skladbi so v primerjavi s prejšnjimi izrazitejše jedrnate, ostre figure in disonance. Ob dolgi pojoči osemnajsti variaciji so tudi hitre izmenjave med solistom in orkestrom.
Hiša ob jezeru med koncertnimi potmi
Po odhodu iz Rusije konec leta 1917 je prek Stockholma in Københavna prišel v Ameriko. Začel je življenje poklicnega pianista z vsakoletnimi potmi po številnih mestih. Snemal je tudi plošče; leta 1920 je sklenil prvo pogodbo z Victorjem. Leta 1930 se je odločil za gradnjo vile Senar ob Luzernskem jezeru v Švici. Koncertni popotnik si je pripravljal poletni dom za družino.
Arhitekta je prosil, naj bo delovna soba najboljša v hiši. Želel je veliko okno proti jezeru in nemudoma komentiral načrte, prejete v New York. Namesto tapet je hotel gladke, pobarvane stene. Ob vselitvi leta 1934 je prispel tudi Steinwayev koncertni klavir, darilo za šestdeseti rojstni dan. Postavil ga je v delovno sobo. Poletje dokončanja rapsodije je tako vsebovalo arhitekturna pisma in nov instrument.
Gradnja ni bila vedno gladka. Zaradi izgub v svetovni gospodarski krizi je januarja 1933 iz New Yorka poslal telegram za odložitev del, čez tri tedne pa znova naročil gradnjo ogrodja. Kupil je tudi velik motorni čoln in preživljal čas na jezeru. Ko je naslednje poletje dokončal rapsodijo, jo je glede na stroške hiše opisal kot majhno nadomestilo. Delo iz nove sobe je torej povezal tudi z denarjem za njeno gradnjo.
Variacija pred temo in srednjeveški napev
Rapsodija najprej predstavi prvo variacijo, šele nato temo. Po kratkem uvodu klavir in orkester pokažeta basovsko ogrodje Paganinijeve teme. Nato jo dve violinski skupini igrata v unisonu. Zaporedje je obrnjeno: namesto popolne teme na začetku najprej slišimo variacijo. Pred celotno violinsko melodijo so kratki, redki spremljevalni toni. Pri temi violine prevzamejo melodijo, klavir pa dodaja poudarke.
Druga do peta variacija nadaljujejo ritmično moč, šesta pa prinese svobodnejši klavir. Godala v deveti uporabljajo col legno, udarjanje strun z lesom loka. Različni ritmi solista in orkestra si nasprotujejo. Deseta prinese značaj koračnice, enajsta pa bleščečo klavirsko kadenco. S spremembami načina igranja, metra in solistovih nalog je iz iste teme oblikoval različne glasbene značaje.
Dies irae, ki nastopi v sedmi variaciji, se vrne tudi pozneje. To je srednjeveški liturgični napev, povezan s smrtjo in sodbo v katoliškem bogoslužju. Rahmaninov ga ob Paganinijevi temi uporablja v več variacijah. Staro gradivo rapsodije tako združuje solo violinsko glasbo in bogoslužni napev. Glasba instrumentalne spretnosti in skupnega petja se izmenjuje v enem klavirsko-orkestrskem delu.
Osemnajsta variacija ob koncu počasnega dela
Dvanajsta in trinajsta variacija postaneta trodobni ples v d-molu. Štirinajsta in petnajsta sta v F-duru, petnajsta večinoma za solo klavir. Po šestnajsti in sedemnajsti osemnajsta prinese dolgo melodijo v Des-duru. Po hitrih variacijah in kadenci solist tu povezuje tone kot pri petju. Po različnih tonalitetah in metrih je skladatelj v osemnajsti isto melodijo zapored namenil klavirju in godalom.
Dvanajsto do osemnajsto lahko razumemo kot počasni del koncertne zgradbe. Osemnajsta je med njimi najdaljša. Po prvih dvanajstih taktih klavirske melodije se pridružijo godala. S prevzemom solistove fraze se zasedba razširi. Po osemnajsti sledi zadnjih šest variacij. Rapsodija tako v istem delu povezuje hitri začetek, počasno sredino in hitri zaključek.
Ključna tehnika osemnajste je melodijska inverzija. Interval navzgor spremeni v navzdol, padajočega pa v naraščajočega. Rahmaninov je spremembo smeri povezal z durovskimi akordi. Z istimi Paganinijevimi toni osemnajsta postane nova dolga pojoča melodija. Klavir ima oznako Andante cantabile; cantabile pomeni igranje kot petje.
Klavir melodijo predstavi preprosto, po prevzemu godal pa se glasba širi. Skladatelj je zmanjšal hitro klavirsko gibanje in solistu namenil dolgo melodijo. Ni je ves čas prepustil samo solistu, temveč tudi godalnemu ansamblu. Obrat violinske teme in sprememba zasedbe od klavirja h godalom se dogajata skupaj.
Skladatelj na premieri in balet
Na baltimorski premieri 7. novembra 1934 je klavir igral Rahmaninov. Filadelfijskemu orkestru je dirigiral Leopold Stokowski. Novo skladbo je po pisanju dodal svojim koncertnim potovanjem. Istega leta jo je z istim orkestrom tudi posnel. Švicarskemu poletju dokončevanja je istega leta sledila ameriška jesen izvedbe. Izmenjavo med solistom in orkestrom, ki jo je določil kot avtor, je zaigral kot pianist.
Leta 1939 je koreograf Mihail Fokin iz rapsodije ustvaril balet Paganini. Rahmaninov je predlagal zgodbo o hudičevi legendi okoli violinista. Govorice, nastale zaradi Paganinijeve izjemne spretnosti, so postale odrska pripoved. Londonski balet je violinski temi in napevu smrti dodal osebe ter gibanje. Solo violinska tema je tako prek klavirsko-orkestrskih variacij postala tudi plesna glasba.
Rahmaninov se zaradi poškodbe po padcu v Senarju ni udeležil baletne premiere v londonskem Covent Gardnu. Istega leta je imel zadnje britanske nastope in zapustil švicarski dom proti Ameriki. Po luzernskem nastopu avgusta 1939 je Senar zapustil za vedno. Poletja v hiši osemnajste variacije so se končala pred vojno, rapsodijo pa so še naprej izvajali pianisti, orkestri in plesalci.
Samostojna osemnajsta variacija
Danes osemnajsto variacijo pogosto izvajajo ločeno od rapsodije. Založniki so objavili priredbe za solo klavir, violino in klavir, violončelo in klavir ter pihala in klavir. Melodijo, ki sta si jo delila klavir in orkester, so namenili enemu ali dvema izvajalcema. Mahinin seznam vsebuje osemnajsto variacijo v izvedbi Cécile Ousset. Dolga pesem z obrnjeno Paganinijevo melodijo in predajo godalom je tako samostojen odlomek na seznamu ob obroku.
Glasba pri Mahini
Mahinina glasba za kosilo in večerjo vsebuje osemnajsto variacijo Cécile Ousset. Na seznamu je tudi Paganinijev štiriindvajseti kapric, zato lahko ob srečanju z obema primerjate izvirno temo in njeno obrnjeno melodijo.
