Chopinove mazurke, opus 33: poljski plesi v treh dobah

Pesmi in ansambli Mazovije

Ime mazur je povezano s srednjepoljsko Mazovijo. Tako so imenovali tudi tamkajšnjega moškega. Med plesi so bili mazur, oberek in kujawiak iz sosednje Kujavije. Folklorist Oskar Kolberg je v poznejših zapisih mazur postavil med počasni kujawiak in hitri oberek. Na zabavah so začeli s hojo, nadaljevali s kujawiakom in pospešili v mazur ali oberek. Plesalci torej večera niso preživeli pri eni hitrosti.

Med zgodnjimi spremljevalnimi instrumenti so bile ljudske dude dudy. Zadrževane tone je pevec dopolnjeval z improvizirano melodijo in besedilom. Ples sta podpirala dolgi bas in nova okrašena pesem. Poznejši mazovijski ansambli so imeli violino, veliki boben, harmonike različnih registrov in klarinet. Violinist je ob vsaki ponovitvi spreminjal okrasne tone. Ko so plesalci stopali ob vrnjeni frazi, jo je glasbenik rahlo prenavljal.

Mazur se je prenašal kot kmečki, mestni in plemiški ples. Pokrajine so imele različne gibe in imena; že Kolbergovi zgodnji zapisi prekrivajo imeni kujawiak in oberek. Poimenovanje in razdelitev gibov istega trodobnega plesa sta se krajevno razlikovala. Prehod od počasnega k hitremu plesu, spremembe instrumentov in okrasitev melodije so skupno življenjsko ozadje. Tudi Chopinove klavirske skladbe s plesnimi imeni različno obravnavajo poudarke in trajanja znotraj treh dob.

Učenje kujawiaka na praznovanju

Pari pri kujawiaku potujejo po velikem krogu in se vrtijo tudi okoli lastne osi. Otroci in mladostniki so ga na zabavah spoznavali z opazovanjem odraslih in posnemanjem. Zaporedje korakov in nežne obrate so se učili od drugih teles. Gibanje je gladko, z mehkimi koraki namesto močnega udarjanja. Partnerja sta usklajevala korak in hitrost obračanja za skupno pot po krogu.

Niso ga spoznavali le vaščani. Posestniki in plemiči so domače glasbenike in plesalce vabili v svoje domove. Nekateri novi ali okrašeni gibi so se nato vrnili v vasi. Ob obiskovanju drugih domov in vračanju se je ples spreminjal. Vaške zabave in grajske pojedine so povezovali glasbeniki. Mazurko so na podeželju in v mestih širili ljudje, ki so se plesa osebno učili in si izmenjevali gibe.

Kujawiak je imel tudi pesmi. Kratka besedila in melodije so ponavljali, z refreni, kot je oj dana dana, pa posnemali instrumente. Kolberg je leta 1867 v dveh zvezkih zbral več kot tisoč kujavijskih melodij. Krajevne oblike so bile tudi hitrejše in zahtevnejše od poenotenega odrskega narodnega plesa. Pevci kratkih fraz, vrteči se pari in spremljevalni ansambli so ga krajevno prenašali različno. Današnja skupina počasnih kujawiakov vsebuje glasbo iz različnih vasi.

Oberek, vrtenje in tretja doba

Ime oberek je povezano s poljskim glagolom za obračanje. Pari se vrtijo v desno okoli svoje osi, po velikem krogu pa potujejo v nasprotni smeri urnega kazalca. Na znak spretnega plesalca se lahko celotno gibanje obrne. Zahtevnejši gibi vključujejo tudi levo vrtenje para. Uskladiti morajo hkrati obrat s partnerjem in pot drugih parov.

Ženska se lahko vrti okoli moškega, ta pa na tretjo dobo s sukajočim gibom noge poudari korak. Razen kratkega samostojnega ženskega obrata pari običajno ohranjajo prijem. Poudarek zadnje od treh dob je povezan s telesnim gibom. Spremljevalna violina dolge melodijske tone dopolnjuje s kratkimi šestnajstinkami in razloženimi akordi. Ob ponavljanju iste glasbe spreminjanje okraskov hitremu plesu dodaja nove tone.

Majhen vaški ansambel se je imenoval kapela. Poznamo zasedbo violine z melodijo, tristrunskega basovskega instrumenta basy in majhnega bobna z zvončki. Ohranili so hitrost ali jo med plesom postopno povečevali. Štiri- ali osemtaktne fraze so ponavljali v parih. Ponavljanje in poudarek tretje dobe sta nakazovala naslednji obrat, glasbenik pa je v tem okviru spreminjal okraske. Ponavljajoči se koraki in improvizacijska violina so vodili isti ples.

Chopinov prenos ritma na klavir

V mazurkah je uporabljal ritmične in melodične elemente poljskih plesov. Pogosteje jih je vključil v lastne nove skladbe, kot pa neposredno prepisoval celotne ljudske melodije. Med izjemami neposrednega citata je tretja mazurka iz opusa 68. Za opus 6 je tudi povedal, da ni namenjen plesu. Plesno ponavljanje metra in melodije je tako prenesel v samostojno pianistično glasbo.

Pianist ohranja tri dobe, odloča pa se o trajanju melodijskih tonov in poudarkih. Ob njih mora premisliti uporabo rubata, prožnega prilagajanja dolžin glede na potek fraze. Nekateri tekmovalci Chopinovega tekmovanja leta 2025 so se učili tudi mazura, obereka in kujawiaka. Po telesnem učenju kroženja in poudarka tretje dobe lahko pri klavirju obravnavajo meter in dolžino melodije.

V gis-molovi skladbi opusa 33 je označil mesto, žalostno. Prva tema se začne s kadenco, se vmes vrne k njej in z njo konča. Kadenca je zaporedje tonov in akordov ob zaključku fraze. Zaključni obrazec torej predstavi na začetku in ga v skladbi ponovno uporabi. Tudi kratka mazurka ima ob plesnem metru natančno urejeno vračanje melodije.

Spor o treh dobah

C-durova skladba istega opusa 33 ima zgodbo Chopinovega učenca Wilhelma von Lenza. Ko jo je igral učitelju, je prišel skladatelj Giacomo Meyerbeer. Po Lenzovem spominu je Meyerbeer trdil, da je dvodobna, Chopin pa se je razjezil. Ob klavirju sta se prepirala avtor zapisanega trodobnega metra in kolega z drugačnim občutkom. Dogodek kaže, kako nenavadni so lahko poudarki v trodobni glasbi.

Zgodba D-durove skladbe je povezana z učenko Marcelino Czartorysko. Najprej jo je igrala grobo, nato elegantno, za kontrast med gostilno in salonom. Okolje plesne zabave in glasbe v plemiškem domu je prenesla v dva značaja klavirske igre. Z grobo in nato elegantno izvedbo iste skladbe je razlikovala vzdušji gostilne in salona.

Opus 33 je posvetil grofici Różi Mostowski. Schumann je zbirko opisal kot bolj priljudno od prejšnjih mazurk in hitro očarljivo za poslušalca. Primerjal jo je s prejšnjimi in govoril o značaju, ki privablja občinstvo. Mahinin seznam vsebuje skladbe v gis-molu, C-duru, D-duru in h-molu. C-durova ohranja spomin na spor o metru, D-durova pa zgodbo učenke z izmenjavo grobe in elegantne igre. Kratki poljski plesi so torej ustvarjali različne zgodbe tudi med skladateljem, učenci in kritiki.

Glasba pri Mahini

Pri Mahini predvajamo vse štiri mazurke iz opusa 33 v izvedbi Seong-Jin Choa. Ob spremljanju treh klavirskih dob se lahko spomnite vrtenja in korakov poljskih plesov, opisanih v članku.